Na spletni strani uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in
boljše delovanje strani. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.

Kum

Varovano območje Kuma, ki tako kot še nekatera druga območja na posamičnih mestih prestopa meje Zasavja, meri skoraj 59 kvadratnih kilometrov. Poraščajo ga različne vrste gozda, med katerimi so evropsko pomembni habitatnimi tipi bukovi in javorovi gozdovi ter dinarski gozdovi rdečega bora. Na krčevinah pa prevladujejo suha travišča in grmišča, ki so pomembna rastišča kukavičevk.

Predvsem na kraških košenicah domuje metulj travniški postavnež (Euphydryas aurinia). Bukovi gozdovi so domovanje alpskega kozlička (Rosalia alpina), večjega hrošča iz družine kozličkov. Pri Prusniku, skoraj v savski dolini, je eno najpomembnejših življenjskih območij hrošča močvirski krešič (Carabus variolosus). Podstrešje in zvonik cerkve v Borovaku ter okolica sta pomemben življenjski prostor netopirja mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros). Slavo Kuma širi tudi majhen rjav hrošč, ki mu je Kum dal ime: Kumski brezokec (Anophthalmus schaumi kumensis).

Na Kumljanskem raste več deset zavarovanih vrst rastlin, med njimi tudi kranjska lilija ali zlato jabolko (Liliun carniolicum), ki jo domačini imenujejo koštrunčki, brstična lilija (Lilium bulbiferum), ledenodobni relikt lepi jeglič ali avrikelj (Primula auricula), dišeči volčin (Daphne cneorum), ki tod naokoli nosi ime resnce, širokolistna lobodika (Ruscus hypoglossum)... Najbolj sloveč pa je zasavski endemit opojna zlatica (Ranunculus thora).

Foto galerija

« Neokrnjena narava

Interaktivni zemljevid Zasavja

Poiščite nekatere najbolj zanimive lokacije v Zasavju.