Na spletni strani uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in
boljše delovanje strani. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.

Potepanje po Kumljanskem: naravoslovna učna pot kumskega brezokca

Podatki programa
Pot je namenjena vsem ljubiteljem narave, šolskim skupinam pa je pisana na kožo.
90 min
Pot je nezahtevna in primerna za različne starostne skupine.

Z odprtimi očmi po poti brezokca

Najprej razkrijmo, od kje izvira nenavadno ime. Kumski brezokec (Anophtalmus schaumi kumensis) je majhen svetlorjav hrošč, ki sodi v skupino krešičev. V dolžino meri okrog 4,5 mm. Živi v razpokah jam in pod kamni v gozdu. Anophtalmus pomeni »brez oči«, saj ima le-te zakrnele zaradi prilagoditve na temno življenjsko okolje, kumensis, torej »kumski«, pa izdaja, da je doma v zakraselih gozdovih Kumljanskega.

Izhodišče in cilj poti v središču Dobovca je opremljeno s štirimi informacijskimi tablami s karto učne poti in predstavitvami varovanega območja narave, drevesnih in grmovnih vrst ter živali. V območju krajinskega parka Kum in varovanem območju Natura 2000 se prednostno varujejo netopir mali podkovnjak, metulj travniški postavnež in hrošča alpski kozliček ter močvirski krešič in tipi življenjskih prostorov, kot so bukovi, javorjevi in borovi gozdovi. Ob poti uspeva več kot štirideset različnih lesnih vrst, polovica drevesnih in polovica grmovnih. Najpogostejša drevesa so bukev, smreka, gorski in ostrolistni javor, hrast graden, lipa, veliki jesen, beli in črni gaber, pogoste grmovnice pa so leska, rdeči dren, dobrovita, brogovita. Najštevilčnejša divjad je srnjad, tu pa živijo tudi jeleni, mufloni, gamsi, divje svinje, lisice, jazbeci, kune in številne vrste ptic.

Druga postaja je posvečena gozdu. Informacijska tabla o gospodarjenju z gozdovi nam razkrije splošno znano resnico, da je Slovenija dežela gozdov. Da bi to bogastvo ohranili, mora gospodarjenje z gozdovi temeljiti na načelih trajnosti in sonaravnosti. Čeprav najprej opazimo, da daje gozd les in kurjavo, ne smemo prezreti tudi njegovih številnih ekoloških in socialnih funkcij, ki so pomembne za obstoj Zemlje in kakovost življenja na njej.
Gozd je prijazen gostitelj, zato se do njega vedimo spoštljivo.

Na tretji postaji zvemo, da Kumljansko uvrščamo med osameli kras. S takšnim imenom označujemo dele predalpskem hribovju, kjer se apnenec in dolomit ne pojavljata na večjih sklenjenih površinah. Ker je tukaj več dolomita kot apnenca, je natančnejša oznaka fluviokras.
Značilna krajinska podoba so apneniške skale in kamenje, ki molijo iz dokaj debele plasti prsti. Druga značilnost so kraške oblike, kot so vrtače, jame in manjša brezna. Najgloblje brezno je 37 metrov globoki Turkov prepad, ki je uvrščen med podzemeljske geomorfološke naravne spomenike.

O moči gozda govore tudi posamezna drevesa, ki izstopajo s svojimi razsežnostmi. Tako si lahko na četrti postaji ogledamo mogočno, izjemno visoko smreko. Raste v gozdni vrtači, obseg njenega debla v prsni višini pa znaša skoraj tri metre.

Razgledna točka s pogledom na Mrzlico (1122 metra), Kal (985 m), Čemšeniško planino (1204 m) in druge zasavske vrhove, je naša naslednja postaja. Pred nami je še en posebni vrh, 360 metrov visoki betonski dimnik trboveljske termoelektrarne, ki je bil zgrajen leta 1976. V neposredni bližini lahko spoznamo različne drevesne vrste, od kostanja, lipe, hrasta, velikega jesena in mokovca do macesna.

Informacijska tabla o kulturni krajini označuje zadnjo postajo potepanja po Kumljanskem. Tu lahko spoznamo kulturno krajino, torej tisto, ki jo je sooblikoval človek. Suhi negojeni travniki, ki se kosijo enkrat letno, so biotsko zelo raznovrstni. Tam uspevajo zavarovane kukavičnice (orhideje), ob robu gozda pa kranjska in turška lilija. Družbo jim delajo tudi že bolj alpske marjetičastolistna nebina, srčastolistna mračica, navadna žiljka. V vrtačah, kjer je več plodne zemlje, so obdelane njive z zeljem, fižolom, krompirjem, korenjem, repo, žitom in drugimi poljščinami. Ob njivah so značilne groblje (domačini jim rečejo gruble), skladovnice kamenja, ki so ga znosili z njiv in zložili na kupe, ki jih je sčasoma obraslo grmovje. Pridne roke ohranjajo kulturno krajino, ki bi se sicer zarasla v gozd, izginile bi travniške rastline in svet okrog nas bi bil manj pester.

Turistično razvojno društvo Krajinski park Kum Dobovec je leta 2010 uredilo naravoslovno učno pot kumskega brezokca. Nezahtevna krožna pot po krajinskem parku Kum, dolga tri kilometre in pol ali poldrugo uro, se začne in končna na Dobovcu.

»Gozdna učna pot je bila urejena v okviru LEADER projekta ¨ Naravoslovna gozdna učna pot Dobovec¨. Projekt je bil izbran na javnem pozivu Lokalne akcijske skupine Društva za razvoj podeželja Zasavje in sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.«

Priponke

kumski brezokec.pdf PDF datoteka (0 Bytes)

Foto galerija

« Učne poti

Interaktivni zemljevid Zasavja

Poiščite nekatere najbolj zanimive lokacije v Zasavju.