Na spletni strani uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in
boljše delovanje strani. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.

S čolnom po Savi

Podatki programa
18€ na osebo; po želji doplačilo na malico in pijačo 5€
Spust organiziramo za skupine od 3 do 18 oseb (v dneh čolnih)
Približno 3 ure.
Spusti so najbolj prijetni v toplih dneh od pomladi do jeseni, možna pa so tudi v drugih obdobjih.
Društvo Savski gusarji poskrbi za potrebno varnostno opremo, kot so rešilni jopiči in čelade.
Za spust z raftom, se je potrebno najaviti 3 dni prej.

Stara vodna pot

Pričevanja, najdbe in zapiski jasno govore, da je čolnarjenje na Savi domovalo že pred tisočletji. S čolni so po njej prevažali vino, žito in drugo trgovsko blago ali pa uprizarjali pustolovščine, kakršen je bil beg junaškega iskalca zlatega runa Jazona in njegove Medeje. Tako kot se je ves čas večal pomen te vodne poti, so rasle tudi savske ladje. Ko je železnica sredi devetnajstega stoletja odpihnila rečna plovila, so bile tombe, kakor so jim rekli, dolge kar petdeset metrov, upravljale pa so jih sedemnajst članske posadke.

Sava je doživela dve veliki spremembi. S številnimi posegi, kot so bili urejanje bregov, razstreljevanje čeri in gradnja vlačilnih poti, so predvsem v osemnajstem stoletju nekoliko pobili njeno divjost. Z gradnjo čistilnih naprav in opuščanjem rudarjenja pa so ji v tem stoletju vrnili njeno izvorno modrino.

Avantura se začne na kopnem, na železniški postaji v Zagorju, od koder skupino po cesti, ki teče po trasi nekdanjih vlečnih poti, odpeljejo na začetno točko v Renkah. Pot od tam do Zagorja, zdaj se že vozimo v čolnu, lahko prekinejo na nekaj privlačnih mestih, kjer je mogoče plavati ali skakati v vodo. V zatonu, kakor domačini rečejo mestu pod zagorsko železniško postajo, se lahko pred razburljivim nadaljevanjem ustavimo na krajši malici.

Sledi spust po nekdaj najbolj nevarnem mestu, ozkih prusniških brzicah. Včasih je bila tu najvažnejša brodarska postaja, nad katero je stal gradič Na jezu, imenovan tudi Prusnik ali Potiorek, ki pa so ga porušili konec prejšnjega stoletja.

Pred trboveljsko železniško postajo se odpre pogled na velikanski elektrarniški dimnik, ki je s 360 metri višine še vedno eden največjih na svetu. Pri elektrarni in njenih umetnih brzicah nas znova čakata pršenje vodnih kapljic in divji spust.

Pred ciljem v Hrastniku nam pulz dvigne še Beli slap. Za romantičnim imenom se skriva nekdanja nevarna ožina, ki so jo premostili s še vidnim posebnim kanalom. Dvonadstropnega navigacijskega poslopja nad Belim slapom ni več, so pa nekoliko dlje na desnem bregu restavrirani temelji rimskega svetišča, kjer so se brodniki v prvih stoletjih našega štetja zahvaljevali Savusu, Adsaluti in drugim rečnim božanstvom za varno plovbo.

In mimo njega, zdaj znova po kopnem, se bomo vrnili na izhodiščno točko.

Priponke

e_raft_e.pdf PDF datoteka (0 Bytes)

Foto galerija

« Pustolovsko Zasavje

Interaktivni zemljevid Zasavja

Poiščite nekatere najbolj zanimive lokacije v Zasavju.